Zgodovina umetne inteligence: Kako je AI postala del našega vsakdana
Ali si kdaj pomislil, kako smo prišli do tega, da lahko danes govorimo z Alexa, iščemo po Googlu brez da natipkamo eno samo besedo, ali pa ustvarjamo umetnost s pomočjo umetne inteligence (AI)? Umetna inteligenca ni več zgolj nekaj iz znanstvenofantastičnih filmov. Danes nas spremlja vsak dan — pa naj bo to skozi pametne telefone, spletne iskalnike ali avtomobile, ki se skoraj sami vozijo.
Pa pojdimo lepo po vrsti. Oglejmo si, kako se je razvijala umetna inteligenca in kateri mejniki so jo pripeljali tja, kjer je danes.
Umetna inteligenca: kratek uvod
Ko slišimo izraz umetna inteligenca, si večina predstavlja robote, ki govorijo in razmišljajo kot ljudje. A AI je daleč več kot to. Povedano preprosto, umetna inteligenca je sposobnost strojev, da posnemajo človeško razmišljanje in vedenje — od učenja iz podatkov, prepoznavanja vzorcev, pa vse do odločanja.
In ja, AI ni stvar zadnjih nekaj let. Začelo se je veliko prej, kot si marsikdo predstavlja…
Prvi koraki: AI v 20. stoletju
1940–1950: Rojstvo idej
Ste že slišali za Alana Turinga? Če ne, naj vam povem, da je bil on eden ključnih mislecev, ko govorimo o začetkih umetne inteligence. Leta 1950 je napisal sloviti članek, kjer je predstavil nekaj, kar danes poznamo kot Turingov test — preizkus, s katerim ugotovimo, ali lahko stroj razmišlja kot človek.
1956: Začetek umetne inteligence kot področja
Uradni začetek umetne inteligence kot znanstvene discipline sega v leto 1956, ko so raziskovalci na konferenci v Dartmouthu prvič uporabili izraz “artificial intelligence”. Na tej konferenci so postavili temelje ideji, da lahko stroji razmišljajo, se učijo in rešujejo probleme enako kot ljudje.
1960–1970: Navdušenje in prvi uspehi
V tem obdobju je vlada ZDA močno vlagala v raziskave AI. Razvijali so se prvi programi, ki so znali igrati šah, prevajali jezike in reševali matematične probleme. Vendar… stvari niso šle gladko.
1970–1980: Prva “zima umetne inteligence”
Ko pričakovanja niso bila uresničena, so se zanimanje in sredstva začela umikati. Prišla je t. i. prva AI zima. A to ne pomeni, da je AI ugasnila — ravno nasprotno.
Drugi val: od 1980 do danes
1980: Ekspertni sistemi
AI je ponovno pridobila zagon z razvojem t. i. ekspertnih sistemov — računalniških programov, ki so posnemali znanje strokovnjakov na določenem področju. Čeprav so obetali veliko, so bili precej omejeni in niso znali “misliti izven okvirjev”.
1997: Ko je računalnik premagal svetovnega šahista
Ste že slišali za Deep Blue? To je bil računalniški sistem podjetja IBM, ki je leta 1997 premagal svetovnega prvaka v šahu, Garryja Kasparova. Ta dogodek je bil velik trenutek za AI — pokazal je, česa je stroj sposoben.
2000–2010: Razcvet podatkov in računalniške moči
Z več podatki in hitrejšimi računalniki je AI začela vse hitreje napredovati. Takrat se je razširila uporaba strojnega učenja (machine learning), kjer računalniki na podlagi izkušenj (beri: podatkov) sami izboljšujejo svoje delovanje.
2011: IBM Watson in zmaga v kvizu Jeopardy!
Watson, še en izdelek IBM-a, je leta 2011 premagal dva najboljša tekmovalca v kvizu Jeopardy!. Zakaj je to pomembno? Ker je Watson razumel človeški jezik in znal odgovarjati na vprašanja v realnem času. Takšne sposobnosti so bile do tedaj praktično nepredstavljive.
2016: AlphaGo šokira svet
Program AlphaGo podjetja DeepMind (ki je danes del Googla) je leta 2016 premagal svetovnega prvaka v igri Go — kompleksni igri, ki zaradi ogromnega števila možnih potez velja za ene najtežjih. To je bil še en dokaz, kako daleč je prišla umetna inteligenca.
AI danes: Prisotna skoraj povsod
Danes uporabljamo AI brez da to sploh opazimo. Poglejte le nekaj primerov:
- Glasovni pomočniki kot so Siri, Alexa in Google Assistant, ki razumejo tvoja vprašanja.
- Priporočilni algoritmi na Netflixu in YouTubu, ki ti predlagajo, kaj gledati naprej.
- Samovozeči avtomobili, ki uporabljajo kamere, senzorje in AI za varno vožnjo.
- Pametne kamere in sistemi za prepoznavanje obrazov.
In ja, celo ta blog objava bi lahko bila izboljšana z orodji umetne inteligence. 😉
Vpliv AI na vsakdanje življenje
AI postaja vedno bolj pomembna v zdravstvu, financah, izobraževanju … Recimo:
– V zdravstvu pomaga pri postavljanju diagnoz s pomočjo analize slik in podatkov.
– V bančništvu zaznava sumljive transakcije in pomaga pri prepoznavanju prevar.
– V izobraževanju omogoča personalizirano učenje in ocenjevanje znanja.
A z velikimi možnostmi prihajajo tudi pomembna vprašanja – na primer, kako ohraniti etično rabo AI, kako zaščititi zasebnost in kako pripraviti delovno silo za prihodnost.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Vprašanje, ki si ga postavljamo vsi: kam gre umetna inteligenca?
Strokovnjaki napovedujejo, da bo AI kmalu pomagala pri razvoju novih zdravil, bo bolj integrirana v pametne naprave in avtomatizirala še več delovnih mest. Obenem pa vliva upanje, da bo izboljšala kakovost življenja – če bomo znali pravilno ravnati z njeno močjo.
Seveda pa ni vse le rožnato. V prihodnjih letih se bomo morali resno ukvarjati s tem, kako ohraniti nadzor nad AI, preprečiti zlorabe in poskrbeti za pravično uporabo v različnih segmentih družbe.
Zaključek
Umetna inteligenca je prehodila dolgo pot — od vizij znanstvenikov v 50-ih letih, preko obdobij razočaranja, pa vse do današnje skoraj vsesplošne prisotnosti. In kar je najbolj razburljivo? Prava revolucija se šele začenja.
Zato, ko boš naslednjič vprašal svoj telefon “Kaj bo danes za kosilo?” ali prejel popolno priporočilo na Spotifyju, se spomni, da si del fascinantne zgodbe o razvoju umetne inteligence.