Satelitsko opazovanje razkriva skrivnosti kitajske vesoljske tehnologije

Ali nas drugi narodi v vesolju opazujejo? In ali lahko tudi mi pogledamo, kaj počnejo njihovi sateliti? Zveni kot znanstvena fantastika, ampak to se že dogaja. V bistvu se je to zgodilo pred kratkim, *ko je evropski satelit HEOS posnel nekaj zelo zanimivega pri kitajskem eksperimentalnem satelitu*. In rezultati so – no, več kot fascinantni.

Nova doba – satelit opazuje satelit

Sateliti običajno opazujejo Zemljo ali globoko vesolje. A zdaj, zahvaljujoč novi tehnologiji, lahko satelit opazuje druge satelite – kar je pravzaprav precej revolucionarno.

Evropsko podjetje HEOS (High Earth Orbit Space Surveillance) je konec leta 2023 poslalo svoj demonstracijski satelit v višinsko eliptično orbito, ki mu omogoča, da doseže precej visoko nad Zemljo. Tam zgoraj pa niso opazovali vremena ali komunikacij. Njihov cilj? Kitajski satelit z imenom TJS-3.

Z bolj preprostim jezikom povedano: HEOS-ov satelit se je obnašal kot paparac – opazoval je, kaj neka “zvezda” (v tem primeru satelit) počne, brez da bi ga ta opazila.

Kaj sploh je TJS-3 in zakaj je zanimiv?

Uradno je TJS-3 (skrajšano “Tongxin Jishu Shiyan”) telekomunikacijski testni satelit, ki ga je Kitajska izstrelila leta 2018. A tu postane stvar zanimiva – strokovnjaki že dolgo sumijo, da v resnici ni namenjen samo telekomunikacijam. Njegovo manevriranje in obnašanje v orbiti nakazujeta, da gre za nekaj precej bolj kompleksnega.

Govorimo o tehnologiji, ki morda služi vohunskim in proti-satelitskim ciljem. Ali drugače – satelit, ki bi lahko prestrezal ali celo “nevtraliziral” druge satelite. To pa seveda takoj dvigne obrvi v sektorju vesoljske varnosti.

Kako je HEOS to sploh opazil?

Kot v vohunskem filmu. HEOS je uporabil svojo novo tehnologijo opazovanja satelita s satelitom – nekaj, kar so do zdaj redko prakticirali. Med avgustom in septembrom 2023 je njihov satelit zajel 73 natančnih slik TJS-3 in njegovih spremljevalnih objektov – skupno več kot 1000 kilogramov kompleksne tehnologije, ki kroži nad našimi glavami.

In kar so odkrili, je precej pomembno. Analiza fotografij razkriva, da gre za večdelni sistem. TJS-3 ima s spremljevalnim satelitom povezavo prek nekakšne “ročne” vmesne strukture – kot da bi bila v orbiti preko mehanske roke fizično povezana.

Zakaj bi to naredili? Ena teorija pravi, da testirajo tehnologijo fizičnega prestrezanja satelitov – nekaj, kar bi lahko povzročilo precej skrbi drugim nacijam, saj pomeni možnost onesposobitve sovražnega satelita na daleč.

Ni samo Kitajska…

Seveda Kitajska ni edina, ki razvija takšne zadeve. Tudi ZDA, Rusija in druge vesoljske sile podobno eksperimentirajo z aktivnimi sateliti, ki lahko izvajajo manevre, pristopajo k drugim objektom ali celo manipulirajo z njimi. A HEOS-ov posnetek je eden redkih javno dostopnih natančnih dokazov o takšnih operacijah.

Zakaj je to pomembno za nas?

Vesolje postaja vedno bolj “prometno”. Imamo več kot 8.000 aktivnih satelitov in še tisoče načrtovanih. S sistemom, kot ga prikazuje TJS-3, se odpirajo številna vprašanja o varnosti v vesolju.

• A) Kaj če nekdo zruši pomemben GPS satelit?
• B) Kako bomo zaščitili kritične komunikacijske sisteme?
• C) In predvsem – kdo ima pravico “upravljati” vesolje?

Ta opazovanja niso samo radovednost – so orodje, ki nam omogoča, da razumemo, kaj se dejansko dogaja tam zgoraj, in kako bi to lahko vplivalo na nas tukaj spodaj.

Kaj pomeni prihodnost satelitskega opazovanja drugih satelitov?

Tehnologija, kot jo je pokazal HEOS, ima ogromen potencial. Lahko jo uporabimo za:

• Opazovanje vesoljskih škodljivcev: zaznavanje satelitov, ki bi lahko povzročili težave.
• Raziskovanje: Boljši vpogled v strukturo in gibanje eksperimentalnih sistemov v orbiti.
• Prepoznavanje sprememb: Če satelit spremeni obnašanje, lahko hitro opazimo, ali gre za testiranje ali napad.

To lahko primerjamo z varnostnimi kamerami na parkirišču: ko veš, kaj se dogaja, lahko pravočasno ukrepaš in se pripraviš.

Zaključek – smo priča začetku vesoljskega nadzora?

Vesolje se hitro spreminja in ni več le kraj raziskovanja planetov in zvezd. Zdaj je postalo strateško pomembno področje, kjer države iščejo prednost.

Satelit, ki opazuje druge satelite, ni več znanstvena fantastika – je današnja realnost. In ko tak satelit razkrije skrivnosti enega najbolj skrivnostnih kitajskih projektov, moramo to vzeti resno.

Eno je gotovo: več bomo morali gledati v nebo – in ne samo zaradi zvezd, temveč tudi zaradi tega, kdo vse se tam giblje in zakaj.

Kaj si vi mislite o tem?

Ali bi morale države bolj sodelovati in si deliti informacije o vesoljskih dejavnostih? Ali pa gre vesolje po poti militarizacije, kjer vsak igra svojo skrivalnico?