Kako je znanost ustvarila digitalno revolucijo
Ko pomislimo na CERN, si večina ljudi predstavlja trke delcev, Higgsov bozon ali Veliki hadronski trkalnik. Le redki pa vedo, da je prav tam, v podzemnih hodnikih in laboratorijih pri Ženevi, nastal izum, ki je za vedno spremenil svet: splet (World Wide Web).
Internet, kot ga poznamo danes – s spletnimi stranmi, povezavami, e-pošto, socialnimi omrežji in videoposnetki – ima svoje korenine prav v raziskovalnem centru CERN.
Zamisel se je rodila iz potrebe znanstvenikov, ne iz želje po revoluciji. In kot pogosto v zgodovini znanosti, se je rešitev za tehnični problem spremenila v nekaj, kar je preoblikovalo človeštvo.
Znanstveni labirint informacij
Konec 80. let 20. stoletja je CERN že združeval tisoče raziskovalcev z vsega sveta.
Vsak je prinašal svoje podatke, članke, grafe in izračune, a ni obstajalo enotno orodje, s katerim bi lahko vsi preprosto delili in pregledovali informacije.
Sistemi so bili različni – nekatere skupine so uporabljale IBM računalnike, druge Unix terminale, tretje pa že prve osebne računalnike.
Znanstveniki so pogosto nosili podatke na diskih, jih tiskali in pošiljali po pošti ali faksu.
Usklajevanje raziskav je bilo težavno, saj je CERN vsako leto gostil na tisoče sodelujočih, ki so prihajali in odhajali.
Takrat je mladi britanski računalničar Tim Berners-Lee prišel na preprosto, a genialno idejo:
“Kaj če bi vse informacije povezali med seboj – tako, da bi jih lahko kdorkoli, kjerkoli, odprl s klikom?”
Rojstvo ideje o »spletu«
Leta 1989 je Berners-Lee napisal dokument z naslovom “Information Management: A Proposal”, v katerem je opisal sistem, ki bi omogočal povezovanje dokumentov prek t. i. hiperpovezav (hyperlinks).
Namesto da bi uporabnik moral vedeti, kje se datoteka nahaja, bi lahko kliknil na povezavo, ki bi ga odpeljala do želenega dokumenta.
Njegova zamisel je temeljila na treh ključnih gradnikih:
- HTML (HyperText Markup Language) – jezik za označevanje vsebine, ki omogoča oblikovanje besedila in vstavitev povezav.
- HTTP (HyperText Transfer Protocol) – način, kako računalniki med seboj komunicirajo prek omrežja.
- URL (Uniform Resource Locator) – enoten naslov za vsako datoteko ali spletno stran.
Skupaj so tvorili nekaj, česar do takrat ni poznal še nihče – spletno omrežje, v katerem bi bila vsa znanja in informacije med seboj povezana.
Prva spletna stran na svetu
Leta 1991 je Berners-Lee postavil prvo spletno stran na naslovu:
👉 http://info.cern.ch
Stran je bila izjemno preprosta – črno-belo besedilo z nekaj povezavami, ki so pojasnjevale, kaj je splet in kako ga uporabljati.
Vendar je pomenila začetek nove dobe.
Na njej je pisalo:
“World Wide Web je projekt za univerzalen dostop do informacij prek hiperteksta.”
Ta prva stran je še danes dosegljiva in jo CERN ohranja kot digitalni spomenik človeške radovednosti.
Od laboratorija do sveta
V prvih dveh letih je bil splet uporabljen skoraj izključno znotraj znanstvene skupnosti.
Leta 1993 pa je CERN naredil zgodovinsko potezo: splet je dal v javno uporabo, brez avtorskih pravic in patentov.
To pomeni, da ga je lahko kdorkoli uporabljal in razvijal naprej – brez plačil, licenc ali omejitev.
Če bi CERN odločitev sprejel drugače, bi morda danes uporabljali povsem drug, zaprt sistem.
Namesto tega se je splet razcvetel, saj so ga lahko izboljševali univerze, podjetja in posamezniki po svetu.
To odprto načelo je postalo temelj sodobnega interneta.
Vloga CERN-a danes
CERN je še danes ponosen na svoj prispevek k globalni digitalni povezanosti.
Na mestu, kjer je nastala prva spletna stran, danes stoji mali muzej z originalnim NeXT računalnikom, na katerem je Berners-Lee napisal prvi brskalnik in strežnik.
Znanstveniki, ki vsak dan raziskujejo delce, se zavedajo, da je njihova največja dediščina morda prav splet – orodje, ki je preseglo meje znanosti.
CERN se danes ukvarja tudi z novimi projekti, kot je Open Data Portal, kjer javno objavlja raziskovalne podatke, in CERN Quantum Technology Initiative, ki raziskuje prihodnost kvantnega interneta.
Od znanosti do vsakdana
Ko danes odpremo spletno stran, gledamo video ali brskamo po družbenih omrežjih, redko pomislimo, da je vse to začelo kot rešitev za izmenjavo znanstvenih podatkov.
Iz potrebe po sodelovanju med raziskovalci je nastalo nekaj, kar danes povezuje več kot pet milijard ljudi.
Splet je postal platforma za izobraževanje, umetnost, trgovino, komunikacijo in zabavo – vse zato, ker je skupina znanstvenikov v CERN-u verjela, da mora biti znanje prosto dostopno vsem.
Zanimivosti, ki jih morda niste vedeli
- Prvi brskalnik se je imenoval WorldWideWeb, kasneje pa so ga preimenovali v Nexus, da ne bi zamenjevali imena programa in samega omrežja.
- Tim Berners-Lee nikoli ni patentiral svojih izumov. Za svoje delo je leta 2016 prejel Turingovo nagrado, računalniški ekvivalent Nobelove nagrade.
- Splet ni isto kot internet – internet je infrastruktura (kabli, protokoli), splet pa aplikacija, ki na njem deluje.
- Prvi spletni strežnik v CERN-u je imel ročno napisano nalepko: “This machine is a server. DO NOT POWER DOWN!”
Zaključek
Ko se danes pogovarjamo o umetni inteligenci, družbenih omrežjih in digitalnem svetu, se vse sledi vračajo v tisti trenutek leta 1989, ko je v majhni pisarni v CERN-u nekdo zapisal:
“Predlagam sistem za povezovanje informacij z uporabo hiperteksta.”
Znanost, ki je hotela povezati delce, je na koncu povezala ljudi.
CERN je s spletom dokazal, da največje revolucije pogosto nastanejo iz najpreprostejših idej – in da je znanost, ne glede na področje, vedno most med posameznikom in svetom.