Črna luknja, ki »ziba« zvezdo? Astronomi presenečeni nad nenavadnim pojavom

Ste se kdaj vprašali, kako bi bilo, če bi črna luknja – ta skrivnostni vesoljski požiralnik – začela »zibati« svojo spremljevalno zvezdo? Ne, to ni znanstvenofantastična zgodba. Gre za resnični, osupljiv pojav, ki je presenetil tudi največje astronome. V vesolju se dogaja nekaj, kar do zdaj še ni bilo opaženo – črna luknja vpliva na svojo zvezdo na način, kot da bi jo zibala!

Presenetljivo odkritje zvezde, ki se vede nenavadno

Skupina astronomov je pred kratkim preučevala dvojni sistem, od nas oddaljen okoli 20.000 svetlobnih let. Tam se nahaja zvezda, znana kot MAXI J1820+070, ki kroži okoli črne luknje. Sprva to ni nič nenavadnega – v vesolju je veliko podobnih zvezdnih sistemov. A tokrat se je pokazalo nekaj, kar je vse zmedlo.

Zvezda se ne obnaša tako, kot so znanstveniki pričakovali. Njena svetlost in gibanje kažeta na poseben ples – kot da bi imela črna luknja nanjo nekakšno zibajočo moč. Rezultati opazovanj so bili tako presenetljivi, da so astronomi prvotno celo podvomili o svojih meritvah.

Zakaj je to tako posebno?

Običajno v takem dvojnem sistemu črna luknja zgolj vpliva z gravitacijo, sesava snov in oddaja rentgensko sevanje. Tukaj pa je opaziti nekakšno zibanje ali premikanje zvezde sem ter tja, ki ni bilo opaženo še nikoli v podobnih primerih.

To pomeni, da je sistem MAXI J1820+070 nekaj posebnega. Znanstveniki zdaj menijo, da črna luknja ni le pasivna spremljevalka, temveč ima aktiven vpliv na gibanje zvezde.

Kako črna luknja “ziba” zvezdo?

Pri tej zgodbi gre za nekaj res fascinantnega. Črna luknja in zvezda sta ujeti v medsebojni ples – obesita se druga na drugo kot dva partnerja v valčku. Namesto da bi se zvezda gibala v popolnem krogu okoli luknje, je njeno gibanje popačeno in se premika v ritmu, podobnem zibanju.

Če želimo to bolje razumeti, si lahko predstavljamo črno luknjo kot starša in zvezdo kot otroka na gugalnici. Ko starš potegne za vrv ali jo nenadno potisne, gugalnica pospeši, upočasni ali niha v nenavadnem ritmu. Nekaj podobnega se dogaja v tem zvezdnem paru. Zvezda ne opravi klasičnega kroženja okoli luknje, temveč se njen položaj spreminja v cikličnem in nepričakovanem vzorcu. In to zibanje lahko opazimo s teleskopi.

Znanost v ozadju – kaj pravi fizika?

Črna luknja ima izjemno močno gravitacijsko silo, ki deformira prostor-čas okoli sebe. Običajno to povzroči, da snov iz okoliških zvezd pada proti njej in ustvarja močno sevanje. Toda v tem primeru se zdi, da ima črna luknja še dodatno »moč« – spreminja gibanje spremljevalne zvezde na nepričakovan način.

Strokovnjaki domnevajo, da gre morda za pojav, ki vključuje asimetrično oddajanje svetlobe ali pa manj znane učinke relativnosti – nekaj, kar šele začenjamo razumeti. Ena od možnosti je tudi, da zvezda sama ni povsem okrogla, temveč rahlo podolgovata in da črna luknja ta podolgovatost izkorišča za »zibanje« njene orbite.

Kako so astronomi to sploh odkrili?

Odkritje »zibanega« gibanja zvezde ni bilo naključje. Ekipa astronomov je več let uporabljala teleskope, vključno s teleskopom Chandra in drugimi observatoriji, da bi spremljala rentgensko svetlobo, ki prihaja iz sistema. Ko so primerjali podatke iz različnih obdobij, so bili šokirani:

• Intenzivnost svetlobe se je spreminjala v pravilnih, cikličnih vzorcih.
• Perioda sprememb ni ustrezala običajnemu kroženju zvezde okoli črne luknje.
• Opažanja so potrdila, da gre za orbitalno precesijo – počasno spremembo v poti, po kateri se zvezda giblje okoli luknje.

To je nekako podobno kot pri vrteči se vrtavki. Tudi ploskev, po kateri se vrti, se počasi premika, in podobno se zgodi z orbitalno potjo zvezde – in to zaradi črne luknje!

Kaj nam to pove o vesolju?

To odkritje ni samo zanimivo. Je tudi izjemno pomembno. Prvič ponuja vpogled v to, kako črne luknje vplivajo na okolico ne samo s svojo maso, ampak tudi s svojo dinamiko. Pomaga nam tudi razumeti, kako se razvijajo binarni sistemi in kako bi podobni pojav lahko vplival na razvoj galaksij.

Za znanstveno skupnost to pomeni odprta vrata v nova področja raziskovanja. Morda bodo podobno zibanih zvezd še več – in jih le še nismo opazili. Pomislite: koliko skrivnosti vesolja še ne poznamo?

Kaj pa “običajni” človek – zakaj bi nas to zanimalo?

Vem, morda si mislite: »No, pa kaj – še ena črna luknja tam zunaj v daljavi!« A tu gre za nekaj več. Gre za nove načine gledanja na vesolje. Odkritje takšnih pojavov nas uči, da se v naravi dogajajo stvari, ki si jih do pred kratkim nismo niti predstavljali.

Za tiste, ki vas zanima astronomija, vesolje in črne luknje, je to odlična priložnost, da poglobite svoje zanimanje. Pa tudi za vse, ki cenite lepo skrivnostno zgodbo – to je kot razvozlavanje detektivke velikanskih razsežnosti.

In kdo ve – morda bo čez desetletje ali dve ravno takšno zibanje pomagalo razložiti, kako črne luknje vplivajo na nastanek gravitacijskih valov ali celo na razporeditev zvezd po vesolju. Včasih najpomembnejša odkritja izvirajo iz nenavadnih opazovanj.

Zaključek: Ko znanost preseneti celo znanstvenike

Črna luknja, ki ziba zvezdo? Da – in to ni znanstvena fantastika. Gre za resnično odkritje, ki osvaja znanstvene kroge in sili raziskovalce, da ponovno razmislijo o nekaterih dosedanjih teorijah. Takšni pojavi nas spomnijo, da je vesolje polno čudes in še številnih nepojasnjenih pojavov.

Če vas zanima več o skrivnostih vesolja, sledite še drugim našim objavam, kjer na preprost način razložimo najbolj nenavadne pojavnosti tam zunaj. Do takrat pa pomislite: kaj, če nekje daleč v galaksiji prav zdaj neka črna luknja pripravlja podoben ples z drugo zvezdo?

Ključne besede za tiste, ki bi radi vedeli več:

črna luknja, vesolje, zvezda, gravitacija, binarni sistem, MAXI J1820+070, vesoljski pojavi, astrofizika