Ali sta Uran in Neptun res ledena velikana? Nova znanstvena teorija odpira oči

Če ste do zdaj verjeli, da sta Uran in Neptun t. i. »ledena velikana«, morda ni vse tako, kot so nas učili v šoli. Nedavna raziskava je postavila pod vprašaj eno najbolj uveljavljenih klasifikacij v astronomiji. Skratka – zgodba Osončja morda potrebuje novo različico.

Kaj do zdaj vemo o ledenih velikanih?

Uran in Neptun se že dolgo uvrščata med ledene velikane, skupaj z Jupitrom in Saturnom, ki sta znana kot plinska velikana. Večina učbenikov razlaga, da naj bi bila Uran in Neptun sestavljena iz debele plasti ledu – vode, amonijaka in metana – nad kamnitim jedrom, z nekaj vodika in helija na vrhu.

Led v tem primeru ne pomeni kock ledu iz vašega zamrzovalnika. Gre za »ledene« spojine, ki so pri zelo nizkih temperaturah v trdnem stanju. A nova znanstvena dognanja kažejo, da to morda sploh ne drži.

Znanstveniki so presenečeni: nekaj tukaj ne štima

Nova raziskava skupine znanstvenikov z Univerze v Kaliforniji (UC Santa Cruz) je pokazala, da bi lahko bila zgradba teh oddaljenih planetov povsem drugačna od predpostavk do zdaj. Namesto da bi bila sestavljena predvsem iz ledu, bi lahko bila od znotraj bogata z vodikom in helijem – podobno kot Jupiter in Saturn.

Raziskovalci so v študiji uporabili napredne računalniške modele. Te so primerjali z obstoječimi informacijami o masi, radiju, gostoti in obliki obeh planetov. Ugotovitve pa so pokazale, da se ne ujemajo najbolje s klasičnim modelom ledenih velikanov. Povedano preprosto – Uran in Neptun morda nimata toliko ledu, kot smo mislili.

A kako so to ugotovili?

Raziskovalna ekipa je modelirala notranjost planetov tako, da je podrobno analizirala njihovo gravitacijsko polje ter rotacijske značilnosti. Na ta način lahko znanstveniki sklepajo, kako mora izgledati notranjost planeta, da bi pri njem opazili take pojave kot jih dejansko vidimo.

Z drugimi besedami: če si predstavljamo, da bi planet vrteli v simulatorju in zabeležili vse njegove značilnosti, potem primerjajo te podatke s tistimi iz Vesoljskih misij, kot sta Voyager 2 in sodobnejšimi teleskopi.

Torej Uran in Neptun nista ledenca?

Hmm… Ne tako hitro! Ne gre za to, da nima sploh nič ledu. Po novem scenariju naj bi bila planeta morda sestavljena iz

• tekočega vodika in helija, vmesnih plasti tople vode in ledu, ter manjšega kamnitega jedra.

A ključna sprememba je v tem, da ta nova zgradba ni več »leden velikan«, ampak bolj podoben mešanici med plinskim gigantom in svetom, kjer vladajo ekstremni pogoji. Če se to potrdi, bomo morda morali na novo definirati celotno kategorizacijo planetov v našem Osončju.

Zakaj je to tako pomembno?

Za začetek to odpira nova vprašanja o nastanku planetov v Osončju. Če sta Uran in Neptun bolj podobna Jupitru in Saturnu, bi lahko to pomenilo, da so vsi ti velikani nastali na podoben način – le pod različnimi pogoji ali razdaljami od Sonca.

Poleg tega to vpliva tudi na naše razumevanje eksoplanetov – planetov zunaj našega Osončja. Mnogo od njih je velikosti Urana ali Neptuna, in če napačno razumemo, kaj ta dva planeta v resnici sta, morda napačno razlagamo tudi druge svetove.

Kako daleč smo še od resnice?

Kot običajno pri znanosti – vse je v fazi raziskovanja. Tokratna študija odpira vrata novi smeri razmišljanja, a potrebne bodo nadaljnje raziskave, da se potrdi ali ovrže ta nova teorija.

Na žalost še nimamo natančne misije, ki bi raziskala samo Uran in Neptun z bližine. Misija Voyager 2, ki je mimo njiju letela v 80-ih letih, je podala nekaj podatkov, a zagotovo ne dovolj. Šele načrtovane misije v prihodnjih desetletjih bodo dale boljšo sliko.

Vesolje vsakič znova preseneča

Včasih je v vesolju nekaj povsem drugače, kot si predstavljamo na Zemlji. In to je tisto, kar dela raziskovanje vesolja tako vznemirljivo. Vsak odgovor pripelje nova vprašanja.

Če se bo nova teorija potrdila, bomo morda prihodnjim generacijam morali razložiti, da Uran in Neptun nista ledena velikana… ampak nekaj povsem edinstvenega. In to bi lahko pomenilo, da moramo na novo razmisliti tudi o iskanju življenja, sestavi drugih planetov in naši lastni zgodbi o nastanku.

Za konec: Kaj lahko pričakujemo?

• Nadaljnje raziskave o sestavi notranjosti planetov, predvsem z naprednejšimi računalniškimi modeli.
• Načrtovane misije v prihodnosti, ki bi lahko neposredno obiskale Uran in Neptun – nekaj, kar znanstveni svet že dolgo načrtuje.
• Nova klasifikacija planetov? Morda bo treba ponovno premisliti, kako razvrščamo planete. Morda »ledeni velikani« sploh ne obstajajo.

V vsakem primeru smo priča še enemu čudovitemu preobratu v zgodbici o našem Osončju. In vi? Ste pripravljeni na nova presenečenja iz globin vesolja?

Ostanite z nami za več svežih novic iz sveta astronomije in znanosti!